Za Fazanerijo bi lahko rekli, da je stadion nasprotij. Na eni strani nogometni stadion z dušo in srcem – s temperamentnimi gledalci, s tribunami za goloma (kar premore le nekaj slovenskih stadionov), po drugi strani pa videz nedokončanega in funkcionalno pomanjkljivega stadiona, v kar se vedno znova prepričamo ob vsaki večji obiskanosti stadiona. Vsakemu navijaču je najbolj všeč stadion njegovega ljubljenega kluba, se pa verjetno noben navijač Mure ne bi branil dograditve in osvežitve Fazanerije, kar bi nas uvrstilo ob bok sodobnim stadionom.

 

Rojstvo Fazanerije

 

Leta 1934 so domačinu, pogodbenemu arhitektu občine Murska Sobota, Francu Novaku, naročili, naj izdela načrte za kopališče in stadion. Severozahodno od mestnega parka, med opuščeno strugo potoka Mali Dobel in rečico Ledavo se na površini 10 hektarjev razprostira parkovni gozd Fazanerija. V okviru nekdanjega Szapàryjevega fevdalnega gospodarstva je bila Fazanerija živalski vrt. In ravno v Fazaneriji si je Novak zamislil rekreacijski del mesta, medtem ko si je npr. industrijskega zamislil na drugi, na vzhodni strani mesta. Novak je upošteval pripombe naročnikov in načrt oddal v realizacijo gradbenemu mojstru. V letu 1936 so se lotili gradnje novega nogometnega igrišča. Gradnja je hitro napredovala in na občnem zboru SK Mure, ki je bil 10. marca 1936, so že razpravljali o pripravah na otvoritev. Otvoritvena svečanost je bila opravljena 28. junija 1936, čeprav so na novem igrišču nastopali že prej. V novo športno igrišče v Murski Soboti je bilo vloženih 109.660,52 dinarjev, od katerih so v glavnem vsa sredstva zbrali sami, saj je bila pomoč takratne Dravske banovine minimalna in sicer 497 dinarjev. V precejšnjem znesku, ki so ga zbrali prizadevni člani upravnega odbora s prostovoljnimi prispevki, raznimi prireditvami, tombolo, plesi in tedenskimi čajankami, pa verjetno niso vštete prostovoljne delovne ure, ki jih je bilo prav tako precej.

 

Atletsko tekmovanje ob otvoritvi stadiona. Foto: Rekreacijski center Fazanerija, Vestnik, 21. 9. 2006

 

 

Zanimivo je, da je bila sredi devetdesetih let Fazanerija znana kot »bolj« nogometni stadion v Sloveniji, saj je v tem času veliko ostalih stadionov obkrožala atletska steza, npr. ljubljanski Bežigrad, mariborski Ljudski vrt, koprsko Bonifiko itn. In zanimivo je tudi, da je novi nogometni stadion v Murski Soboti ob njegovi otvoritvi leta 1936 obkrožala prav tako atletska steza. Dolga je bila 380 metrov in bila je pokrita z lešem. Stadion je varovala visoka lesena ograja, vhod sta krasila dva stolpa, v katerih je bil prostor za nakup vstopnic. Levo od vhoda, v senci mogočnih dreves, je bilo urejeno teniško igrišče.

 

Stadion so poimenovali Stadion Viteškega  Kralja Aleksandra I. Zedinitelja in bil je med najlepšimi v državi. Slovesnost se je začela že na predvečer, ko je množica meščanov pričakala večerni vlak ter pozdravila goste in športnike iz Ljubljane. Iz pozdravnega srečanja se je nato razvil sprehod z baklami, v katerem so poleg športnikov in meščanov sodelovali še gasilci in četa vojakov.

 

Nogometne tekme in druge prireditve na športnem stadionu so obiskovali moški iz vseh profesionalnih in socialnih slojev Murske Sobote. Nanje so se redno odpravljali očetje, skupaj s svojimi sinovi. Razen politične in gospodarske elite, ki je imela svoje prostore na tribuni, so drugi stali ob strani. Cena lože je bila takrat 10, tribune 8 ter stojišča po 5, 3 in 2 takratnih dinarjev. V Murski Soboti se je že od nekdaj zbiralo zavidljivo število gledalcev, saj se jih je menda že konec dvajsetih let prejšnjega stoletja znalo zbrati celo 1500. Tudi temperamentnosti navijačem Mure že takrat ne moremo oporekati, saj menda pretepi med gledalci naj ne bi bili redki. Ker je svoje dodal še alkohol, bi naj bile v zgodnejših obdobjih kluba in hkrati stadiona ženske manj pogoste gledalke Murinih tekem. Pogosto mnenje takrat živečih meščank naj bi bilo, da je nogomet »moška stvar«.

 

Stadion v letu otvoritve – pogled z glavne tribune. Foto: Rekreacijski center Fazanerija, Vestnik, 21. 9. 2006

 

 

V 40. letih  prejšnjega stoletja je stadion dobil še zgradbo na vzhodni strani igrišča, ki stoji še danes. Še v 80. in v začetku 90. let so nogometaši uporabljali slačilnice v tej zgradbi, tudi klubska uprava je gostovala v tej stavbi. Velika pridobitev za stadion je bila gradnja glavne tribune v 80. letih in nadaljevanje izgraditve infrastrukture na stadionu z gradnjo severne in južne tribune v 90. letih.

 

Stadion danes

 

Danes je Fazanerija na pol (ne)dokončan projekt, ki so ga vedno tudi gradili le toliko, kolikor je bilo denarja – brez dolgoročne vizije in skrbi za enotno obliko. Zato lahko na Fazaneriji vidimo neenotne tribune, ki so k sreči vsaj enotno nadstrešene. Na stadionu ni sodobnemu stadionu primernega sektorja za gostujoče, žal tudi ne za domače navijače. Stadion obkrožajo najobsežnejša izmed vseh – južna tribuna, na zahodni strani glavna tribuna (ki je povezana z južno), ob potoku Ledava severna tribuna ter ob mestnem kopališču vzhodna tribuna – stojišče. Še vedno pogrešamo povezavo med glavno in severno tribuno ter tribuno na vzhodni strani stadiona. Vendar se spisek nedokončanih objektov, opreme ipd. na tem mestu še ne ustavi. Zaradi predpisov NZS moramo v isti sapi omeniti še reflektorje. Nadaljujemo lahko s slačilnicami, urejenimi parkirišči za obiskovalce tekem, novimi vhodi na stadion, navijaškimi sektorji in tako naprej. Vendar bodimo realni.

 

Stadion je specifičen tudi po tem, da na njem deluje gostilna, iz katere je mogoče spremljati treninge in tekme tik ob »avt črti«. Gostilna diha s stadionom, opremljena je kot pravi navijaški kotiček in za vse navijače Mure gre za neprecenljivi del stadiona. Lahko bi celo rekli, da je gostilna središče celotnega stadiona. Zgradbo, v kateri so bile nekoč slačilnice ter klubski prostori in v kateri je danes gostilna, je že načel zob časa, niti zgradba kot takšna v 21. stoletju ne sodi na stadion. To je še posebej moteč dejavnik ob televizijskih prenosih tekem iz Fazanerije, ko kamere, ki so pretežno nameščene na zahodnem delu stadiona (glavna tribuna), namesto polnih tribun kažejo klavrno podobo vzhodnega stojišča, vključno z dotrajano zgradbo.

 

Pogled na južno, vzhodno in glavno tribuno. Slikano leta 2005. Foto: Aleš Cipot

 

 

Stadion sprejme uradno le 5000 gledalcev

 

Južna tribuna - 2.442 sedežev

Glavna tribuna - 593 sedežev (od tega novinarski del 24 in VIP loža 165 sedežev)

Severna tribuna - 747 sedežev in 125 stojišč

Vzhodno stojišče - 1.000 stojišč

Skupna kapaciteta - 3.782 sedežev in približno 1.700 stojišč = (zaokroženo) 5.500 gledalcev

 

Skupno kapaciteto Fazanerije zaokrožujemo na 5.500 gledalcev, čeprav bi se dalo po različnih delih stadiona nariniti tudi 7.000 in več gledalcev. V kakšnih pogojih bi spremljali tekmo in kako bi se zmanjšala varnost na stadionu, je seveda drugo vprašanje. Po uradnem podatku vodstva tekmovanja sprejme stadion le 5.000 gledalcev, kar z drugimi besedami pomeni, da je lahko klub za vsako prekomerno polnjenje stadiona kaznovan z visokimi denarnimi kaznimi.

 

Viri:

- Borut Brumen: Na robu zgodovine in spomina (Urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941), Pomurska založba 1995

- Feri Maučec: Sedem desetletij NK Mura, M&M 1993

- 40 let nogometa v Pomurju, Pomurski vestnik, št. 33, 20. 8. 1964

- Bela Sever: Murska Sobota, turistični vodnik, Turistično društvo Murska Sobota 1989

- Rekreacijski center Fazanerija, Vestnik, 21. 9. 2006

 

Avtor: Aleš Cipot. Objavljeno v reviji Mura št. 2 in 3.

Za boljšo uporabniško izkušnjo se lahko na spletno stran brezplačno registrirate in prijavite. V primeru registracije imate možnost dostopa do naprednih vsebin spletne strani. Preberite katere so te vsebine.

Prijava

Registracija

       Zavarovalnica Triglav, d.d.                    

 

                        

 

Za pravilno delovanje spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljnjim ogledom spletne strani se strinjate, da uporabljamo tovrstne piškotke.
Več informacij
NŠ Mura