banner_carno_bejli_kout.png
marosa (Large).jpg

INTERVJU

Vzpon »melinškega bombarderja«

Intervju z Amadejem Marošo.

Članska ekipa

sobota, 4. januar 2020, 10.41

»Melinški Messi«, »melinški bombarder«. To sta le dva izmed vzdevkov, ki povzdigujeta letošnjo formo in predstave Amadeja Maroše. 25-letni napadalec iz Melincev, ki se je po propadu Mure 05 namesto finančno ugodnejših ponudb iz Avstrije odločil za igranje v tretji ligi za Beltince, je v letu 2019 postal glavni napadalni adut črno-belih. Že kot otrok je sanjal o tem, da bo postal profesionalni nogometaš, svojo prvo profesionalno pogodbo je naposled dočakal šele pri 24-ih letih. A najboljši strelec Mure dokazuje, da se lahko s trdim delom tudi iz tretje slovenske lige preleviš v enega izmed najboljših napadalcev v Prvi ligi Telekom Slovenije. 

 

Si si lansko leto takšnega časa mislil, da boš v spomladanskem delu lanske sezone in v letošnji sezoni najboljši strelec Mure? Na začetku prve lige nisi dobil veliko priložnosti, pa tudi zadetkov ni bilo. 

Nisem si mislil, ampak vsako sezono je moj cilj »zabiti« čim več zadetkov. Delal sem trdo, nisem se oziral na drugo in zadetki so prišli sami od sebe. 

Kje je bila prelomnica, da si začel zadevati? Ti je gol proti Mariboru v prvem krogu spomladanskega dela toliko pomenil? 

V jesenskem delu lanske sezone v prvenstvu nisem niti enkrat zadel. Dosegel sem en zadetek v pokalu. Nato sem zadel na derbiju v Mariboru, takrat se je odprlo. Več sem igral in z dobrimi igrami so prišli tudi zadetki. 

Si morda kaj spremenil pri sebi, ali si le potreboval nekaj več časa za prilagajanje na prvo ligo? 

Moram povedati, da pretiranih težav s privajanjem na prvo ligo nisem imel. Že v drugi ligi smo pod vodstvom Anteja Šimundže trenirali kot da bi igrali v prvi ligi. Postali smo popolni profesionalci, zato je bil prehod iz druge v prvo ligo nekoliko lažji. Na prvih tekmah je bilo malo negotovosti, ker nismo vedeli, kam točno sodimo. Spomladi teh »porodnih krčev« nismo več imeli. 

Stik s profesionalnim nogometom si imel že leta 2013, ko si še kot mladinec dobil nekaj minut v 1. SNL pred propadom prejšnje Mure. Zatem si igral v tretji ligi, zraven še mali nogomet. Si si takrat mislil, da boš kdaj nogomet igral profesionalno? 

Vedno sem imel željo igrati na čim višjem nivoju. Takrat, po propadu Mure, so bili Beltinci tisti, ki so igrali na najvišjem nivoju, v takratni 3. ligi. Imel sem ponudbe avstrijskih nižjeligašev, a sam pri sebi sem ocenil, da lahko v Beltincih v tretji ligi najbolj napredujem. Nisem želel iti daleč od doma, v Avstrijo nisem želel. Po igranju v Beltincih sem šel k Muri v tretjo ligo. Takrat se je začel vzpon. 

Ali si ti torej dokaz, da lahko v tretji slovenski ligi »za drobiž« bolj napreduješ kot za »dobrega tisočaka ali več« v avstrijskem nižjeligaškem sistemu? 

Vsak se odloči sam, kaj želi. V nižjih avstrijskih ligah imaš denar, a tam ne moreš napredovati. Tam si samo zaradi zaslužka, razen če si res izvenserijski strelec. Tam ni pravega dela, ni treningov. V avstrijskih nižjih ligah imaš maksimalno tri treninge na teden in tekmo. Na tak način težko napreduješ brez individualnega dela. 

Kdaj si začutil, da boš lahko vendarle uspel v nogometu in ga igral profesionalno? 

K Muri v tretjo ligo sem se preselil ravno s tem upanjem. Vedeli smo, da so v klub prišli ljudje z resnimi nameni. Že takrat so nam predstavili ambiciozen projekt, da se Mura vrne med najboljše klube v ligi. In s tem namenom sem tudi prišel k Muri, da igram čim višje, kot je možno, in da postanem profesionalec. Vsi smo imeli skupni cilj, da čim prej Muro vrnemo v prvo ligo. Še posebej prelomni trenutek je bila uvrstitev v drugo ligo in predvsem ustoličenje trenerja Anteja Šimundže. Takrat smo vedeli, da gre zares. Takrat se je začelo delo na prvoligaškem nivoju. V drugi ligi smo že bili popolni profesionalci in dobro smo vedeli, da bomo slej ko prej prišli v prvo ligo. 

Dejal si, da si tudi v Beltince šel z namenom, da nekoč postaneš profesionalec. Pa si se že takrat obnašal kot profesionalni nogometaš, ali se je to zgodilo šele z resnim delom pri Muri?  

Ne, ne, takrat sem se obnašal kot amater (smeh). Z resnim delom pri Muri pa se je spremenilo vse. Od prehrane, zdravega načina življenja ... Zdaj živim zdravo, v tretji ligi zagotovo nisem živel zdravo, priznam (smeh). Ko sem igral v tretji ligi, sem doma še pomagal na kmetiji in poleg nogometa počel še kaj drugega. Zdaj pa sem popolnoma osredotočen na nogomet. 

Doma imate kmetijo, ste največji proizvajalec konoplje v državi. Prej si lahko pomagal, kako pa je zdaj?

Doma ne pomagam nič, čisto nič. Ko mi čas dopušča, še postorim kaj glede »papirjev«, če je treba, drugače pa ne. Niti ni časa za to. 

Imaš dobro tehniko in odlično se znajdeš na malem prostoru. Ti je pri tem pomagalo igranje malega nogometa? Tudi igralci, kot sta Kozar in Kouter, so se po propadu Mure, ko nogometa niso igrali profesionalno, ukvarjali z malim nogometom.

Mali nogomet smo igrali za dušo, ne profesionalno. Šlo je predvsem za druženje s prijatelji, igranje ob vikendih in druženje po tekmah. Vodila nas je zgolj in samo ljubezen do nogometa. Ampak tudi ko sem igral mali nogomet, sem bil vedno prvak v ligi, kjer smo nastopali. Zmagali smo vse turnirje, igrali smo v najmočnejši ligi. Mali nogomet je zagotovo prispeval k mojemu razvoju. Igranje na malem prostoru, hitrejše razmišljanje, da, zagotovo mi je pomagalo. 

V Muro si prišel pred dobrimi tremi leti. Si eden izmed treh nogometašev (še Pucko, Kozar), ki so v klubu že vse od tretje lige. Si imel že takrat visoke ambicije ali so tvoje ambicije rasle skupaj s klubom? 

Že ob našem prihodu v klub v tretji ligi je bil cilj vodstva in vseh čim hitrejši preboj v prvo ligo. Sledili smo ambiciozni zgodbi, prav zaradi tega smo prišli. Vedeli smo, da bo v roku 3–4 let prišla prva liga. Takrat sem se povsem posvetil nogometu. 

Kakšni so tvoji cilji v letošnji sezoni? Si zastavljaš individualne cilje, koliko zadetkov želiš zabiti, ali zgolj kolektivne? Kam lahko meri Mura letos? 

Vsak napadalec želi doseči čim več golov. Cilj ekipe pa je, da bi se uvrstili vsaj v Evropo. 

Letos si uspešno realiziral dve enajstmetrovki v sodnikovem podaljšku. Proti Celju za zmago in proti Triglavu za remi. Kaj ti roji po glavi, o čem takrat razmišljaš? 

Nič. Samo o tem, kako bom zadel. Poizkušaš ostati miren, odločiti se moraš, kam boš ustrelil, in se tega držati. Nič te ne sme zamotiti. 

Ali velikokrat treniraš izvajanje enajstmetrovk? 

Včasih po treningu vadim streljanje enajstmetrovk, a to na treningu ni primerljivo s tekmo, ko v zadnji minuti streljaš pred polno Fazanerijo in vsi navijajo, vzklikajo tvoje ime ter čakajo na zadetek. Tega preprosto ne moreš natrenirati! Lahko vsak dan 500-krat izvajaš enajstmetrovko, pa se ne moreš pripraviti na to, kaj te čaka na stadionu, med tekmo, ko bodisi vsi navijajo bodisi žvižgajo. Vsi čakajo zadetek in ravno ta enajstmetrovka odloča o tem, ali zmagaš ali ne, ali izgubiš ali dobiš točko. 

Ali delaš kaj individualno, v čem si lahko še boljši? 

Izboljšati želim predvsem igro z glavo. Na tem tudi delam. 

Predvsem v tretji ligi in nato še v drugi si bil vajen lokalnih derbijev z Beltinci in Nafto. Jih kaj pogrešaš?

»Fajn« bi bilo igrati proti Nafti. Zdaj, v pokalu, da bi jih dobili. Poln stadion, vzdušje fenomenalno. Mislim, da so največji derbiji še vedno z Nafto. Večji kot z Olimpijo ali Mariborom. Gre za lokalni derbi, prestiž, tudi neporavnane račune še imamo z Lendavčani. 

Star si 25 let in še nedolgo nazaj si niti mislil nisi, da boš poklicni nogometaš. Kako je zdaj, kakšni so tvoji cilji za naprej?

Prvo profesionalno pogodbo sem podpisal šele lansko leto. Moji cilji so igrati na čim višjem nivoju. Ne vem, kaj bo prinesel čas. Morda lahko pride kakšna zelo dobra ponudba iz tujine. Potem je možno vse. A ponudba bi morala biti resna, ne bi šel za vsako ceno. Ni slabo igrati »doma«. Finančno sicer še nismo na najvišjem nivoju, a tudi zdaj se ne morem pritoževati. Iz dneva v dan rastemo. Veliko je odvisno tudi od kluba, če me bo želel zadržati. Biti domači igralec pri Muri ima prednosti in slabosti. Kolikor si včasih cenjen, toliko si drugič bolj na udaru kritik. 

 

Intervju je objavljen v reviji Mura št. 7, ki je izšla decembra 2019. Svoj izvod revije z zanimivimi vsebinami na 72 straneh lahko kupite za 5 evrov.

Avtor: Jaka Maučec

Foto: Aleš Cipot/fotolens.si

Prva liga Telekom Slovenije 2020/2021
Poz. Klub T Z N P Točke
1 Aluminij 0 0 0 0 0
2 Bravo 0 0 0 0 0
3 CB24 Tabor Sežana 0 0 0 0 0
4 Celje 0 0 0 0 0
5 Domžale 0 0 0 0 0
6 Gorica 0 0 0 0 0
7 Koper 0 0 0 0 0
8 Maribor 0 0 0 0 0
9 Mura 0 0 0 0 0
10 Olimpija Ljubljana 0 0 0 0 0
Naslednja tekma
NKCelje_80px.png
ns_MURA_80px.png
Prva liga Telekom Slovenije 2020/2021

Štadion Z'dežele

sobota, 22. avgust 2020

GENERALNI SPONZOR

ZLATI SPONZORJI

 

 

 

  

Za pravilno delovanje spletne strani uprabljamo piškotke. Z nadaljnjim ogledom spletne strani se strinjate z njihovo uporabo.
Politika zasebnosti