Za Fazanerijo bi lahko rekli, da je stadion nasprotij. Na eni strani nogometni stadion z dušo in srcem – s temperamentnimi gledalci, s tribunami za goloma, po drugi strani pa videz nedokončanega in funkcionalno pomanjkljivega stadiona, v kar se vedno znova prepričamo ob vsaki večji obiskanosti stadiona. Vsakemu navijaču je najbolj všeč stadion njegovega ljubljenega kluba, se pa verjetno noben navijač Mure ne bi branil dograditve in osvežitve Fazanerije, kar bi nas uvrstilo ob bok sodobnim stadionom.

Pogled na stadion Fazanerija iz snemalnega stolpa na vzhodnih stojiščih leta 2019. Foto: Aleš Cipot / fotolens.si

Stadion danes

Danes je Fazanerija na pol (ne)dokončan projekt, ki so ga vedno tudi gradili le toliko, kolikor je bilo denarja – brez dolgoročne vizije in skrbi za enotno obliko. Zato lahko na Fazaneriji vidimo neenotne tribune, ki so k sreči vsaj enotno nadstrešene. Na stadionu ni sodobnemu stadionu primernega sektorja za gostujoče navijače. Stadion obkrožajo najobsežnejša izmed vseh – južna tribuna, na zahodni strani glavna tribuna (ki je povezana z južno), ob potoku Ledava severna tribuna ter ob mestnem kopališču vzhodna tribuna. Še vedno pogrešamo povezavo med glavno in severno tribuno ter pravo tribuno na vzhodni strani stadiona.

V zadnjih letih je bil stadion posodobljen. Največja pridobitev so reflektorji. Na vsakem od štirih stebrov je 29 žarometov, skupaj torej 116 žarometov. Vsak izmed stebrov meri 37 metrov ter dodatnih 5 metrov konstrukcije, na kateri so žarometi, skupaj torej meri vsak steber 42 metrov. Osvetlitev s polno močjo zagotavlja 1.200 luxov. Prižig razsvetljave je stopenjski in sicer je predviden v jakosti 300 luxov pred in po tekmah, 800 luxov za potrebe treningov in TV prenosov nižjega ranga ter 1200 luxov za TV prenose višjega ranga. Osvetljenost 1200 luxov zadostuje za igranje tekem 1. slovenske nogometne lige in tekem do vključno predzadnjega kroga kvalifikacij za Ligo prvakov oziroma Ligo Evropa. Zadnji krog in skupinski del obeh največjih evropskih tekmovanj predpisuje HD standard, to je 1800 luxov osvetlitve. Pri obstoječi postavitvi na Fazaneriji je razliko 600 luxov možno dograditi, saj je za to dogradnjo pripravljena tako konstrukcija kot tudi moč napajanja žarometov. Potrebno pa je omeniti tudi, da je običajno moč novih žarometov nekoliko večja, potem pa z leti peša zaradi različnih dejavnikov.

Popolnoma so prenovljeni prostori pod glavno tribuno, vključno z vsemi slačilnicami in ostalimi spremljajočimi prostori. Na sredini južne in severne tribune sta nameščena semaforja. Drenažni sistem na Fazaneriji je bil dokončan v začetku leta 1965. V klubu si prizadevamo, da bi prihodnjih obdobjih premestili glavno igrišče bliže glavni tribuni, povezali glavno in severno tribuno ter na vzhodni strani stadiona zgradili novo tribuno. Cilj je, da je na Fazaneriji vsaj 8.000 sedišč.

Načelni dogovor z Mestno občino Murska Sobota gre v smeri priprave projektne dokumentacije za območje Mestnega stadiona Fazanerija, ki zajema povezavo severne in glavne tribune, preselitev igrišča za 16 metrov proti glavni tribuni in morebitni selitvi glavnega vhoda na stadion iz smeri Kopališke ulice. Veliko teh reči je odvisnih od proračunskih prioritet, ki jih definira mestni svet na predlog župana, bi pa bilo dobro projekte izdelati in jih imeti pripravljene, saj se po zagotovilih predsednika UEFE, g. Čeferina, za leto 2020 obetajo nemajhne finančne investicije s strani UEFE v razvoj nogometne infrastrukture tudi v Sloveniji. Če bo v letu 2019 pripravljen projekt ureditve območja, bi bil to nedvomno korak v smeri uspešnega kandidiranja na razpisu UEFE.

Stadion sprejme uradno 4506 gledalcev

Stadion obkrožajo najobsežnejša izmed vseh – južna tribuna (za njo je glavni vhod na stadion), na zahodni strani glavna tribuna (ki je povezana z južno), ob potoku Ledava severna tribuna ter ob mestnem kopališču vzhodna tribuna. Na južni tribuni je po novem nameščenih 2.444 sedežev, na glavni tribuni 597 sedežev (od tega 157 na VIP sektorju), na severni tribuni 945 sedežev (od tega 306 v sektorju Gringosov) in na vzhodni tribuni 520 sedežev, skupaj torej 4.506 sedežev. Na severnem robu vzhodne tribune je 200 stojišč, ki so namenjeni gostujočim navijačem. Ta kapaciteta uvršča Mestni stadion Fazanerijo na četrto mesto največjih slovenskih nogometnih stadionov.

Prva tekma pod reflektorji na Fazaneriji 2. marca 2019 proti Domžalam. Foto: Aleš Cipot / fotolens.si

Rojstvo Fazanerije

Leta 1934 so domačinu, pogodbenemu arhitektu občine Murska Sobota, Francu Novaku, naročili, naj izdela načrte za kopališče in stadion. Severozahodno od mestnega parka, med opuščeno strugo potoka Mali Dobel in rečico Ledavo se na površini 10 hektarjev razprostira parkovni gozd Fazanerija. In ravno v Fazaneriji si je Novak zamislil rekreacijski del mesta, medtem ko si je npr. industrijskega zamislil na drugi, na vzhodni strani mesta. Novak je upošteval pripombe naročnikov in načrt oddal v realizacijo gradbenemu mojstru. V letu 1936 so se lotili gradnje novega nogometnega igrišča. Gradnja je hitro napredovala in na občnem zboru SK Mure, ki je bil 10. marca 1936, so že razpravljali o pripravah na otvoritev. Otvoritvena svečanost je bila opravljena 28. junija 1936, čeprav so na novem igrišču nastopali že prej. V novo športno igrišče v Murski Soboti je bilo vloženih 109.660,52 dinarjev, od katerih so v glavnem vsa sredstva zbrali sami, saj je bila pomoč takratne Dravske banovine minimalna in sicer 497 dinarjev. V precejšnjem znesku, ki so ga zbrali prizadevni člani upravnega odbora s prostovoljnimi prispevki, raznimi prireditvami, tombolo, plesi in tedenskimi čajankami, pa verjetno niso vštete prostovoljne delovne ure, ki jih je bilo prav tako precej.

Zanimivo je, da je bila sredi devetdesetih let Fazanerija znana kot »bolj« nogometni stadion v Sloveniji, saj je v tem času veliko ostalih stadionov obkrožala atletska steza, npr. ljubljanski Bežigrad, mariborski Ljudski vrt, koprsko Bonifiko itn. In zanimivo je tudi, da je novi nogometni stadion v Murski Soboti ob njegovi otvoritvi leta 1936 obkrožala prav tako atletska steza. Dolga je bila 380 metrov in bila je pokrita z lešem. Stadion je varovala visoka lesena ograja, vhod sta krasila dva stolpa, v katerih je bil prostor za nakup vstopnic. Levo od vhoda, v senci mogočnih dreves, je bilo urejeno teniško igrišče.

Stadion so poimenovali Stadion Viteškega  Kralja Aleksandra I. Zedinitelja in bil je med najlepšimi v državi. Slovesnost se je začela že na predvečer, ko je množica meščanov pričakala večerni vlak ter pozdravila goste in športnike iz Ljubljane. Iz pozdravnega srečanja se je nato razvil sprehod z baklami, v katerem so poleg športnikov in meščanov sodelovali še gasilci in četa vojakov.

Nogometne tekme in druge prireditve na športnem stadionu so obiskovali moški iz vseh profesionalnih in socialnih slojev Murske Sobote. Nanje so se redno odpravljali očetje, skupaj s svojimi sinovi. Razen politične in gospodarske elite, ki je imela svoje prostore na tribuni, so drugi stali ob strani. Cena lože je bila takrat 10, tribune 8 ter stojišča po 5, 3 in 2 takratnih dinarjev. V Murski Soboti se je že od nekdaj zbiralo zavidljivo število gledalcev, saj se jih je menda že konec dvajsetih let prejšnjega stoletja znalo zbrati celo 1500. Tudi temperamentnosti navijačem Mure že takrat ne moremo oporekati, saj menda pretepi med gledalci naj ne bi bili redki. Ker je svoje dodal še alkohol, bi naj bile v zgodnejših obdobjih kluba in hkrati stadiona ženske manj pogoste gledalke Murinih tekem. Pogosto mnenje takrat živečih meščank naj bi bilo, da je nogomet »moška stvar«.

V 40. letih  prejšnjega stoletja je stadion dobil še zgradbo na vzhodni strani igrišča, ki stoji še danes. Še v 80. in v začetku 90. let so nogometaši uporabljali slačilnice v tej zgradbi, tudi klubska uprava je gostovala v tej stavbi. Velika pridobitev za stadion je bila gradnja glavne tribune v 80. letih in nadaljevanje izgraditve infrastrukture na stadionu z gradnjo severne in južne tribune v 90. letih.

Prizor z derbija med Muro in Mariborom leta 2019. Foto: Aleš Cipot / fotolens.si

Viri:

- Borut Brumen: Na robu zgodovine in spomina (Urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941), Pomurska založba 1995

- Feri Maučec: Sedem desetletij NK Mura, M&M 1993

- 40 let nogometa v Pomurju, Pomurski vestnik, št. 33, 20. 8. 1964

- Bela Sever: Murska Sobota, turistični vodnik, Turistično društvo Murska Sobota 1989

- Rekreacijski center Fazanerija, Vestnik, 21. 9. 2006

Avtor: Aleš Cipot